Nekdanji predsednik Črne gore, Milo Đukanović, je izrazil zadovoljstvo nad napredkom države pri izpolnjevanju kriterijev za vstop v Evropsko unijo. Pozval je vse akterje v črnogorski družbi, da si prizadevajo za čimprejšnjo vključitev Črne gore v EU kot 28. članice. Poudaril je, da je nedavno začasno zaprtje petih pogajalskih poglavij velik korak k uresničitvi tega strateškega cilja.

Črna gora je na medvladni konferenci z EU zaprla pet poglavij v pogajanjih, s čimer je začasno zaprla skupno sedem od 33 poglavij. Evropska komisarka za širitev je izjavila, da je Črna gora vodilna v procesu in ji je bližje kot kdaj koli prej. Cilj vlade je zapreti vsa preostala poglavja do konca prihodnjega leta, da bi bila država pripravljena postati članica EU.

Programski direktor Demostata Zoran Panović ocenjuje, da volitve v Srbiji ne morejo rešiti krize, temveč so lahko le legitimacijsko orodje za oblast in tiste, ki si želijo prevzeti oblast. Opozicija za pariranje oblasti potrebuje enotno fronto.

Nekdanji predsednik Črne gore Milo Đukanović je obtožil Agencijo za preprečevanje korupcije (ASK), da ga politično preganja. Njegove izjave sledijo odločitvi ASK, da ni prijavil ur v vrednosti več kot 200.000 evrov. Đukanović trdi, da gre za zlonamerno dejanje in ponarejanje dejstev, ter napoveduje kazensko prijavo proti odgovornim v agenciji.

Nekdanji predsednik Črne gore, Milo Đukanović, je več let pristojnim organom posredoval netočne in nepopolne podatke o svojem premoženju. Agencija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da ni prijavil najmanj sedmih ročnih ur, katerih skupna vrednost dosega 225.000 evrov.

Milo Đukanović je izrazil iskreno sožalje ob smrti Velisava-Vesa Vuksanovića, ki ga bo spominjal po njegovi poštenosti, skromnosti in predanosti obnovi državne neodvisnosti Črne gore ter splošnemu dobremu. Poudaril je, da bo Vuksanović ostal v spominu kot dosleden privrženec obnovi državne neodvisnosti.

Aleksandar Vučić je zanikal obtožbe, da stoji za neredi v Črni gori, povezane s turškimi državljani, in dejal, da avtorji teh trditev niso normalni. Na obtožbe Vujovića, da povzroča kaos v Črni gori, je odgovoril, da je Vujović "potrčko Mila Đukanovića".

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je posmrtno podelil najvišje državno odlikovanje metropolitu Amfilohiju, vodji Mitropolije črnogorsko-primorske, ki je po njegovem mnenju pustil neizbrisen pečat v duhovnem in družbenem življenju Črne gore. Amfilohije je to funkcijo opravljal skoraj tri desetletja.

Apelacijsko sodišče Črne gore je ponovno obsodilo Sašo Boreto, Ljuba Bigovića, Ljuba Vujadinovića in Milana Čila Šćekića na po 30 let zapora zaradi umora policijskega inšpektorja Slavoljuba Šćekića. Skupno so obsojeni na 120 let zapora.

Nezadovoljstvo v Črni gori narašča. Policijski sindikat grozi z blokado petih največjih mejnih prehodov, če ne bo odgovora na njihove zahteve, ki jih je podpisalo skoraj 1.300 policistov. Medtem je raziskava javnega mnenja pokazala, da skoraj polovica državljanov meni, da država ne gre v pravo smer. Kot največje težave izpostavljajo gospodarske razmere, rast cen in visoke življenjske stroške, pa tudi korupcijo, kriminal in politično stabilnost. Kljub temu raziskava kaže, da največ zaupanja uživa premier Milojko Spajić, sledita pa mu Jakov Milatović in Milo Đukanović.

Črnogorske Demokrate so ostro kritizirale izjave Duška Markovića glede partijskega zaposlovanja, češ da »piroman obtožuje gasilca, da nosi vžigalico«. Poudarile so, da Markovićeva obtožba prihaja v času suspenza policistov, ki naj bi mu izvajali sporne naloge. Medtem pa je nekdanji slovenski premier Marjan Šarec opozoril, da gradnja spomenika četniškemu komandantu Pavlu Đurišiću ne prispeva k evropski poti Črne gore. Hkrati se v SNP ponavlja situacija kot nekdaj med Đukanovićem in Bulatovićem, kjer se pojavlja vprašanje 'za koga si'.

V Gnjilanu na Kosovu so se zgodili trojni umor in streljanje, v katerem so bili ubiti trije ljudje, več pa ranjenih. Kosovska policija išče osumljenca.

Aleksandar Vučić se je primerjal s Titom in Miloševićem, pri čemer je trdil, da ju je presegel. Obtožil je tudi policijo, da sodeluje v državnem udaru. Direktor policije Dragan Vasiljević je zanikal obtožbe in poudaril, da se je število kaznivih dejanj v Srbiji zmanjšalo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić nenehno omenja grožnjo državljanske vojne, kar se razume kot poskus ustrahovanja, medtem ko se sooča z obsežnimi protesti in obtožbami korupcije. Študentje aktivno sodelujejo v blokadah in pozivajo k predčasnim parlamentarnim volitvam, s čimer sledijo strategijam, ki so v preteklosti privedle do padca Miloševića in Mila Đukanovića. Kljub dosedanjim neuspelim poskusom združevanja, raziskave kažejo, da bi skupna lista, ki bi jo vodila civilnodružbena gibanja in študenti, imela močno podporo.